SLOVENIJA IN NATO

Politične zadeve

1. Nadaljnji ukrepi za zagotovitev integracije družbe in varstvo manjšin

Slovenska proti-diskriminacijska zakonodaja je usklajena s pravnim redom Evropske unije. V Sloveniji deluje Varuh človekovih pravic ter zagovornica oziroma zagovornik enakih možnosti moških in žensk.

Slovenija bo v skladu z Ustavo (člen 64.) in drugo zakonodajo, ki temelji na njej, nadaljevala z zagotavljanjem posebnih kolektivnih pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti.

Romska skupnost: Slovenija bo v skladu z Ustavo (člen 65.) in področno zakonodajo nadaljevala z zagotavljanjem posebnih pravic romski skupnosti. Spremembe Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o evidenci volilne pravice iz maja 2002 romski skupnosti zagotavljajo pravico, da izvoli svoje predstavnike v 20 občinskih svetov. Ta določba je bila v veliki meri uresničena že na volitvah novembra 2002, v celoti pa bo uresničena do prihodnjih volitev (2006).

2. Demokratični nadzor nad oboroženimi silami in civilno vojaški odnosi

Z institucionalnega vidika poteka demokratični nadzor nad oboroženimi silami z dejavnostjo zakonodajne, izvršne in sodne oblasti ter predsednika republike.

Slovenija bo nadaljevala z zagotavljanjem transparentnega sistema obrambe, pri čemer ima pomembno vlogo Državni zbor preko svojih pristojnih delovnih teles.

3. Nadaljnje zagotavljanje, da je javnost v zadostni meri obveščena in da podpira članstvo v NATO ter njegove cilje

V letu 2002 je Vlada RS intenzivirala informiranje in javno razpravo o članstvu Slovenije v NATO. Informiranje javnosti v času pred referendumom o NATO, 23. marca 2003, je še okrepljeno.

V obveščanje javnosti so vključeni najvišji državni politični predstavniki, visoki državni uradniki, poslanci in predstavniki akademskih ustanov in nevladnih organizacij. Obveščanje poteka preko javnih razprav, izdaje in distribucije informativnega gradiva, posebne spletne strani, brezplačne telefonske številke (NATOfon) in intenzivnega sodelovanja z mediji. Bistvo vseh aktivnosti je vzpostavljanje čimbolj neposrednega stika z državljani.

Izvajajo se naslednje predreferendumske dejavnosti:

• Aktivno angažiranje visokih političnih predstavnikov in političnih strank,
• izdaja novih informativnih publikacij (NATO po Pragi), kot tudi nemoteno delovanje osnovnih informacijskih sredstev - spletno mesto http://nato.gov.si in NATOfona
• sodelovanje z mediji, predvsem elektronskimi, na nacionalni in regionalni ravni, vključno z izdajanjem informativnih prilog v tiskanih medijih in oglaševanje virov informiranja, kjer lahko državljani in državljanke pridobijo dodatne informacije o različnih vidikih slovenske vključitve v NATO.

Vlada se zaveda demokratične pravice slovenskih državljanov do informiranosti o vseh vidikih varnosti, zato bo tudi po referendumu z že utečenimi mehanizmi nadaljevala z informiranjem javnosti o NATO.

4. Zagotoviti pravni okvir za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Boj proti organiziranemu kriminalu: Strategija policije za boj proti organiziranemu kriminalu služi kot osnova za policijsko delo za obdobje 2002-2003 in predvideva vrsto dejavnosti (usklajevanje zakonodaje s pravnim redom EU, priprava strateških dokumentov, usposabljanje ter izobraževanje).

V prvi polovici leta 2003 bo pripravljena analiza dejavnikov organiziranega kriminala, v letu 2004 pa policijska strategija za njegovo omejevanje.

Kazenski zakonik bo dopolnjen do konca leta 2003. Vključeval bo novo kaznivo dejanje - trgovino z ljudmi, zagotovil bo izvajanje določb že podpisane Konvencije ZN o mednarodnemu organiziranemu kriminalu s pripadajočimi protokoli in uredil položaj prič in njihove zaščite.

Vlada je v SECI Regionalni center za boj proti čezmejnemu kriminalu v Bukarešti novembra 2002 napotila častnika za zvezo za obdobje šestih mesecev.

Boj proti korupciji: Število kaznivih dejanj s področja korupcije, ki jih na leto odkrijejo v Sloveniji, je relativno majhno.

Slovenska protikorupcijska zakonodaja je v celoti usklajena s pravnim redom EU. RS je že sprejela oziroma dopolnila in uveljavila naslednje pravne akte: Kazenskopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji (ratificirana 2000), Konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah (ratificirana 2001), Zakon o preprečevanju pranja denarja (sprejet 2001, dopolnjen 2002), Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (sprejet 2002), Zakon o državni upravi in Zakon o javnih uslužbencih (sprejeta 2002) ter Zakon o kazenskem postopku (spremenjen leta 2001).

V letu 2003 bo Slovenija sprejela in dopolnila naslednje pravne akte: Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku (povečana bosta nadzor nad finančnimi računi in učinkovitost predkazenskega postopka), Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in Zakon o preprečevanju korupcije. Sprejela bo tudi Nacionalno strategijo za boj proti korupciji.

Nacionalna strategija za boj proti korupciji in protikorupcijski predpisi bodo postavili temelje za usklajeno delovanje javnega sektorja, zasebnega sektorja in civilne družbe na področju preprečevanja in zatiranja korupcije. Učinkoviteje bo urejeno področje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, področje sprejemanja daril javnih funkcionarjev in uslužbencev ter poročanje o premoženjskem stanju javnih funkcionarjev.

Slovenija bo v letu 2003 ratificirala naslednje mednarodne konvencije: Konvencijo ZN o mednarodnem organiziranem kriminalu s protokoli in Civilnopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji. Podpisala bo dodatni protokol h Kazenskopravni konvenciji Sveta Evrope o korupciji.

Preprečevanje pranja denarja: Zakon o preprečevanju pranja denarja predstavlja ustrezno osnovo za delo na področju preprečevanja pranja denarja in je usklajen s pravnim redom EU. V skladu z zakonom je bil ustanovljen Urad za preprečevanja pranja denarja.

5. Zagotoviti zadostne administrativne zmogljivosti za izvajanje reform

Reforma javne uprave: Z namenom izboljšanja obstoječega sistema javne uprave so bili v letu 2002 sprejeti naslednji zakoni:

• Zakon o državni upravi (začel veljati junija 2002)
• Zakon o inšpekcijskem nadzoru (začel veljati julija 2002)
• Zakon o javnih agencijah (začel veljati julija 2002)
• Zakon o javnih uslužbencih (se bo začel uporabljati junija 2003)
• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (se bo začel uporabljati 01.01.2004)

Dodatno so bili na področju volilne zakonodaje (v sklopu EU področje prostega pretoka delovne sile) sprejeti:

• Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02),
• novela Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 51/02),
• Zakon o volitvah poslancev v Evropski parlament iz RS (Uradni list RS, št. 96/02).

Dodatne zakonodajne reforme bodo zajete v:

• Zakonu o javnih zavodih (zakon naj bi bil sprejet najkasneje v prvi polovici leta 2004);
• Zakonu o sodelovanju javnosti pri odločanju (v obravnavo naj bi bil poslan v drugi polovici leta 2003);

Programu E-uprave, ki je bil uveden leta 2000, se dodajajo informativni in interaktivni projekti. Deluje (delno ali v celoti) povezava in izmenjava podatkov med več računalniškimi javnimi podatkovnimi bazami (kataster, zemljiška knjiga, centralni register prebivalstva), prav tako je bilo uvedeno plačevanje upravnih taks in drugih stroškov v upravnih postopkih s plačilnimi in kreditnimi karticami, oblikovan je bil tudi interaktivni katalog življenjskih situacij za upravne postopke na prvi stopnji, ki jih vodijo upravne enote.

Od februarja 2002 se intenzivno izvaja projekt uvajanja evropskega modela Skupni ocenjevalni okvir (CAF - Common Assessment Framework). Projekt ocenjevanja poteka na ravneh lokalne in državne uprave; v letih 2003 in 2004 se dejavnosti intevizirajo na področjih promocije, usposabljanja in oblikovanja baze za benchmarking ter povezave z nacionalno nagrado za poslovno odličnost.

Denacionalizacija: Do 1. januarja 2003 je bilo zaključenih 31.038 od skupaj 39.149 primerov, oz. 79 % vseh primerov. Celotna vrednost rešenih zadev je približno 1,67 milijarde evrov ter zajema 68,6 % vrednosti vsega zahtevanega premoženja.

Vlada je januarja 2003 sprejela Poročilo o pospeševanju denacionalizacije. Poročilo vsebuje časovnico dinamike uresničevanja projekta denacionalizacije, po kateri naj bi 25 upravnih enot oz. njihovih izpostav zaključilo z obravnavo zahtevkov do konca leta 2003, 36 do konca leta 2004 in 1 do konca leta 2005.

Izvajanje denacionalizacije, določeno v tej časovnici, se je pričelo s poročilom o stanju nerešenih zadev na dan 31.12.2002 in se bo nadaljevalo s preverjanjem stanja konec vsakega četrtletja.

Delovanje pravosodnega sistema: V prvih šestih mesecih leta 2002 se je število nerešenih pomembnejših zadev zmanjšalo od 162.113 na 147.826 primerov oziroma za 8,8 %. Število nerešenih izvršilnih zadev se je povečalo od 106.716 na 126.098 primerov oziroma za 18% (kar je posledica spremenjenih statističnih metod izračunavanja).

Izvajajo se spremembe Zakona o sodniški službi, sprejete julija 2002, katerih cilj je:

• omogočiti sodiščem, da sodnike glede na potrebe premestijo z enega sodišča na drugega,
• povečati odgovornost sodnikov za tekoče reševanje zadev.

6. Regionalne zadeve

Odnosi s Hrvaško: Slovenija je pripravljena na podpis Sporazuma o meji, ki je bil potrjen s strani obeh vlad in parafiran julija 2001. Sprejet je bil Kodeks obnašanja ribičev, ki ureja začasni režim ribolova v obmejnem morskem prostoru v skladu s SOPS. Kodeks je začel veljati septembra 2002 in se podaljšuje vsake tri mesece.

Državni zbor je dne 25.2.2003 ratificiral Sporazum o Jedrski elektrarni Krško. Sporazum je stopil v veljavo dne 11.3.2003.

Države naslednice nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) so junija 2001 podpisale Sporazum o vprašanjih nasledstva. Sporazum bo začel veljati 30 dni potem, ko vseh pet parlamentov sprejme zakone o ratifikaciji. Štiri države naslednice, z izjemo Hrvaške, so že ratificirale sporazum. Slovenija je to storila julija 2002.

Regionalno sodelovanje: Slovenija bo v letu 2003 predsedovala:

• Kvadrilaterali (Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovenija); prioritete predsedovanja so: boj proti organiziranemu kriminalu in nezakonitim migracijam, transevropski koridor V, sodelovanje jadranskih pristanišč in dejavnosti skupne brigade "Večnacionalne sile kopenske vojske";
• Jadransko-jonski pobudi; prioritete predsedovanja so: mreža storitev za podporo malih in srednjih podjetji, turizem in sprejem načrta za preprečevanje nesreč in postopki v primeru nesreč na Jadranu.
• Srednje evropskemu območju proste trgovine (CEFTA).

Leta 2004 bo predsedovala Srednje evropski pobudi.

Slovenija bo leta 2005 predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Ekonomske zadeve

7. Zagotavljanje notranje in zunanje ekonomske stabilnosti

Osnovne srednjeročne usmeritve ekonomske politike za krepitev ekonomske stabilnosti v Sloveniji zajemajo postopno zmanjševanje inflacije, postopno odpravo finančnega primanjkljaja, nadaljevanje strukturnih reform in povečevanje investicij v tehnologijo in človeški kapital, kar naj bi povečalo letno rast BDP na raven med 4 in 5%.

Dejavnik, ki bo v naslednjih nekaj letih pomembno vplival na politiko zmanjševanja inflacije, je pričakovana vključitev Slovenije v EU (1. maj 2004), kar med drugim zahteva, da se Slovenija vključi tudi v mehanizem določanja menjalnih tečajev (ERM2). Vlada je sprejela bolj restriktivno politiko nadzorovanih cen, plač v javnem sektorju in ukrepe za znižanje porabe proračunskih sredstev. Cilj vlade je znižati inflacijo na okrog 4% do vstopa v ERM2.

Deindeksacija obrestnih mer, ki je bila sredi leta 2002 vpeljana za kratkoročne terjatve in obveznosti, se bo do vstopa v EU postopoma izvajala tudi za dolgoročne pogodbe ter bo prispevala k zmanjševanju inflacijskih pritiskov.

Politika zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja in upravljanja z javnim dolgom bo zagotovila nadaljnje zmanjševanje stopnje rasti javnega zadolževanja in njegovo ohranjanje v vzdržnem okviru.

Po izjemno visokem prilivu neposrednih tujih investicij v letu 2002 (1,950 mio EUR) pričakujemo, da se bodo ti v prihodnjih letih nadaljevali na podobni ravni kot v letu 2001 (562 mio EUR), kot rezultat procesa nakupov podjetij. Slovenija bo nadaljevala z zagotavljanjem enakih pogojev za vse neposredne ali portfeljske naložbe brez omejitev in razlikovanja med tujimi in domačimi vlagatelji. Da bi pritegnila naložbe, je vlada spremenila zakonodajo in olajšala postopke za ustanovitev podjetij. Naložbene dejavnosti slovenskih podjetij v tujini se nanašajo predvsem na njihovo prisotnost v državah nekdanje Jugoslavije ter drugih tranzicijskih državah.

8. Uresničevanje ključne ekonomske reforme ter prestrukturiranje ciljev, vključno s krepitvijo zasebnega sektorja

Slovenija je sprejela obveznost, da v notranjo zakonodajo in institucionalne predpise prenese pravni red EU na področju konkurenčnosti, ki se večinoma že tudi v celoti izvaja. Visoka raven usklajenosti s pravnim redom EU na trgu finančnih storitev je bila dosežena v vseh podsektorjih, vključno z bančnim, trgom vrednostnih papirjev in zavarovalništvom. V letih 2003-2004 bo Slovenija izboljšala učinkovitost nadzornih institucij in vzpostavila stabilno lastniško strukturo v nekdanjih družbenih zavarovalnicah.

Zasebni sektor ustvari približno 65% celotnega BDP; z nadaljevanjem procesov liberalizacije in privatizacije se bo ta delež še povečeval.

Prestrukturiranje in lastninjenje državnih podjetij (privatizacija velikih družb) sta v industriji že izvedena, v finančnem in infrastrukturnih sektorjih pa ti procesi še potekajo.

Slovenska razvojna družba (SRD d.d.), ustanovljena leta 1997 z namenom lastninjenja nerentabilnih podjetij, je prenehala delovati leta 2002. V skladu s EU pravili dodeljevanja državnih pomoči se izvajajo stalne dejavnosti za podporo podjetništvu in krepitev konkurenčnosti, ki se bodo nadaljevale do leta 2006. Te dejavnosti so: deregulacija in zmanjšanje vloge države ter uveljavljanje in spremljanje horizontalnih ukrepov politike konkurenčnosti.

V delovno intenzivnih industrijah vlada izvaja tri specifične programe prestrukturiranja, ki potekajo skladno s pravili EU. Posebne finančne spodbude so na voljo za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Na osnovi strategije za razvoj malega gospodarstva potekajo dejavnosti in ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednja podjetja.

Liberalizacija telekomunikacijske dejavnosti je stekla v letu 2001, vzpostavljena je bila neodvisna regulatorna agencija. Trg električne energije je bil v letu 2003 odprt za uvoz, predvidena je postopna privatizacija proizvajalcev in distributerjev. Železnice bodo prestrukturirane v tri podjetja glede na osnovne poslovne funkcije in delno privatizirane.

Nacionalni program izgradnje avtocest (NPIA) se je začel izvajati leta 1996. Uresničevanje NPIA je odvisno od razpoložljivosti finančnih virov, končan pa naj bi bil do leta 2010.

Za preprečevanje nezakonite trgovine oz. izvoza blaga z dvojno rabo, je bil l. 2000 sprejet Zakon o izvozu blaga z dvojno rabo. S tem je bil uveden in urejen nadzor nad proizvodnjo ter izvozom tega blaga. Konec leta 2002 je bila ustanovljena Vladna medresorska delovna skupina pod vodstvom direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije. MDS spremlja izvajanje zakona o izvozu blaga z dvojno rabo, po potrebi koordinira delo pristojnih organov, ki skrbijo za izvajanje zakona in bo na podlagi analize delovanja sistema skrbela za izboljšanje njegove učinkovitosti.

Slovenija se zaveda posledic nezakonite trgovine z orožjem, eksplozivom in materiali, ki se lahko uporabijo v proizvodnji orožja za množično uničevanje, za teroristične dejavnosti in za namene organiziranega kriminala. Slovenija takšnim grožnjam posveča posebno pozornost in ustrezno dopolnjuje svojo zakonodajo. Vlada je v začetku l. 2003 izdala tudi uredbo o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme, s katero se določajo vrste, pogoji in postopek za izdajo dovoljenj za promet, soglasje za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme ter postopek za izdajo dovoljenj gospodarskim družbam za posamezen posel. Slovenija bo nadaljevala z doslednim izvajanjem notranjih ukrepov in spoštovanjem sprejetih mednarodnih standardov in pravil, vključno z EU Kodeksom obnašanja pri izvozu orožja (1998).

9. Zagotavljanje zadostnih in trajnih virov za kritje izdatkov za obrambo z makroekonomskega vidika

Za reorganizacijo Slovenske vojske bo Slovenija postopno povečala obseg sredstev za obrambne namene. Sredstva se bodo povečala od 1,41 % BDP v letu 2001 oziroma od 1,61% v letu 2003 na 2 % BDP do leta 2008. To projekcijo izdatkov za obrambo je sprejela vlada junija 2002 in se je upoštevala pri pripravi petletnega proračunskega memoranduma ter se že izvaja, potem ko je Državni zbor potrdil proračun za leti 2003 in 2004.

Po letu 2008 bodo sredstva, namenjena za obrambo, ostala na ravni 2 % BDP. Državni zbor naj bi predvidoma v drugi polovici leta 2003 obravnaval Splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV do leta 2015, skupaj s projekcijo 2% BDP.

Dolgoročno se predvideva naslednja struktura stroškov za obrambo: 50 % za osebje, 30 % za operacije in vzdrževanje in 20 % za investicije ter za raziskovanje in razvoj. Pričakuje se, da bo taka struktura ostala do leta 2015.

Obrambni sektor se financira iz rednega proračuna MORS v okviru državnega proračuna in s posebnim Zakonom o temeljnih razvojnih programih, na podlagi katerega se zagotavljajo sredstva za najpomembnejšo opremo in infrastrukturo.

Cilj državnega proračuna in proračuna MORS je doseči ciljno usmerjen proračun. Začele so se razprave o tem, da bi sedanjo strukturo proračuna MORS prilagodili rezultatom analize obrambe in bi olajšali prehod na strukturo metodologije procesa načrtovanja in ocenjevanja (PARP) z letošnjo pripravo proračuna za leto 2005.