SLOVENIJA IN NATO

Ob referendumu so rekli

dr. Tine Hribar - 15. marec dr. Gregor Tomc - 15. marec Jože Stanič - 15. marec Marko Voljč - 15. marec dr. Janez Drnovšek - 15. marec Tone Rop - 14. marec Javier Solana - 13. marec Marta Kos - 13. marec Milan Kučan - 13. marec dr. Franc Rode - 13. marec Milan Kučan - 10. marec Bruno Korelič - 10. marec George Robertson - 10. marec dr. Janez Drnovšek - 8. marec Aleksander Kwašniewski - 8. marec

Igor Bavčar - 8. marec dr. Janez Drnovšek - 8. marec Dominiques Struye de Swielande - 7. marec Janos Herman - 7. marec Volker Ruehe - 6. marec dr. Romano Prodi - 6. marec Janez Stanovnik - 6. marec Tone Rop - 4. marec dr. Andrej Bajuk dr. France Bučar prof. dr Ljubica Jelušič - 25. februar Gregor Golobič - 15. februar Anton Bebler - 1. februar Anton Grizold - 25. januar

"Čustveno sem še vedno proti Natu, in s tega vidika se mi zdijo obrazložitve mojega rektorja dr. Mencingerja povsem razumljive. Težko sem vstop sprejel tudi kot filozof. Namreč, edini argument za vstop v Nato je zdrava pamet, s katero smo filozofi že od nekdaj sprti. Se pravi, po dveh linijah sem bil blokiran. Čustveno sem proti Natu, ampak navsezadnje sem se odločil za zdravo pamet, za veljavnost dokazov. Nato je sicer zlo, a nujno zlo. To ni dobrina kot taka, to ni nekaj samo po sebi dobrega. Toda sem za to, da ne bi bilo še slabše."
dr. Tine Hribar, filozof, Delo, 15. marec 2003

"Glasoval bom za Nato, iz preprostega razloga; Slovenci smo tako majhen narod, da moramo biti na prepihu, v čim več mednarodnih organizacijah, sicer se bomo požrli med seboj.Člani mednarodne organizacije moramo biti enostavno zato, da nam te postavljajo standarde odločnosti, ki se jih moramo držati."
dr. Gregor Tomc, sociolog, Dnevnik, 15. marec 2003

"Morda bomo pa z vključitvijo v Nato dobili kakšno drobtino za sofisticirano industrijo ali proizvodnjo.Morda bi bivše Iskrine celice in drugi naprej razvijali nekatere tehnologije, ki smo jih že imeli. V tem je razvoj in posel."
Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja, Večer, 15. marec 2003

"Verjamem. Da je sistem kolektivne varnosti za nas ustreznejši in cenejši, Slovenija pa bo tudi zaradi članstva v Natu prepoznana kot varna in stabilna država, kar bo vplivalo tudi na njen gospodarski položaj v svetu."
Marko Voljč, predsednik uprave NLB, Večer, 15. marec 2003

"Pozabljamo, da je bil občutek varnosti tudi posledica posredovanja Nata in Američanov na Balkanu. Sicer občutka relativne varnosti ne bi bilo. Če bi imeli občutek, da smo ogroženi, nihče ne bi postavljal pod vprašaj vključevanja v Nato."
dr. Janez Drnovšek, Večer, 15. marec 2003

"Nato niso ZDA, Turčija ali katera koli druga država. Ne smemo mešati NATO s posameznimi članicami in posameznimi dogodki, ki nimajo zveze z NATO. NATO ni ZDA in NATO ne namerava napasti Iraka. Moje temeljno sporočilo volivkam in volivcem je, da je vstop v EU in NATO velika zgodovinska priložnost za državo. "
Tone Rop, premier vlade RS, Delo, 14. marec

"Tako Evropska unija kot zveza NATO sta veliko prispevali k stabilnosti v Evropi, zato vam toplo priporočam, da na referendumih o vstopu v EU in NATO glasujete "za". V interesu stabilnosti je, da Slovenija postane članica obeh organizacij, odgovornost pa je na volivcih. Sami boste odločali o tem, Slovenija bo dobrodošla tako v EU in NATO. Kmalu bomo sedeli za isto mizo in se ukvarjali s skupnimi problemi."
Javier Solana, Delo, 13. marec 2003

"Prepričana sem, da zaradi smrti Zorana Đinđića slovenska podjetja z danes na jutri ne bodo zbežala s tega območja. Morda je ta dogodek tudi pomemben znak, da je dobro, da Slovenija vstopi v Nato in EU, ne samo zaradi naše varnosti in stabilnosti, temveč zaradi varnosti in stabilnosti celotne regije."
Marta Kos, Finance, 13. marec 2003

"Trdno sem prepričan, da bosta oba referenduma uspela, zato zame ni ključno vprašanje, kaj storiti, da bosta uspela, ampak, ali ima Slovenija jasno predstavo, strategijo, kako bo živela in kako bo svoj interes uveljavljala znotraj EU in NATO. Trdim, da je ravno razvijanje NATO, njegova širitev na ves evropski prostor, pogoj za to, da se utrdi mir v Evropi, ker to izključuje medsebojne konflikte med evropskimi državami, takšna Evropa pa je tudi dejavnik miru širše v svetu."
Milan Kučan, Delo, 13. marec 2003

"Bežen pogled na Balkan nas prepriča, da varnost nikoli ni povsem zagotovljena. Kdo bi mogel pred 20-imi leti predvideti kaj se bo zgodilo na Balkanu, pa se je in to na zelo krut način. Varnost torej nikoli ni povsem zagotovljena in vsaka država ima temeljno dolžnost, da zagotovi varnost svojih državljanov."
dr.Franc Rode, Radio Slovenija, 13. marec 2003

"Vključitev Slovenije v NATO pomeni pomemben korak na poti, na katero je Slovenija vstopila s plebiscitom, ko se je odločila za aktivno in odgovorno vlogo v svetu, torej ne samo za svoj izolirani raj, ampak za to, da skupaj z drugimi v tem svetu premišlja o njegovi prihodnosti, da na odločitve o tem sprejema skupaj in seveda tudi za njihovo uresničitev nosi odgovornost, torej je nekako odločitev za aktivno slovenstvo, če rečem zelo enostavno. Drug razlog za vstop v NATO, je, da je to v bistvu odločitev za mir. Zato da bi lahko bil ta del sveta izvoznik miru in varnosti tudi na druge dele našega planeta, recimo tudi s tem, da prevzame odgovornost za urejanje razmer na Balkanu, Združene države Amerike pa dobijo možnost, da ne bodo znova skrbele za mir in varnost v Evropi, oziroma intervenirale kot so v prejšnjem stoletju morale intervenirati trikrat, ko so Evropejci nazadnje na Balkanu razbili svojo hišo. Tretji razlog je, da bo Slovenija s tem dokončno zavarovala svoj prostor v stabilnem delu Evrope, da ne bo živela na prostoru med stabilnim in nestabilnim delom Evrope. In četrti razlog je moja osebna izkušnja. Ne bi želel, da bi se kdorkoli v razmerah, kakršne so bile leta 91, moral odločati o vojni, da bi se moral potem pogajati o miru in pogajanja o miru, ki peljejo preko vojne, so zmeraj zelo dolga pot. Ne bi želel da bi še kdaj kdo moral dokazovati, da Slovencem pripada to, kar pripada vsem drugim."
Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije, za Radio Slovenija, 10. marec 2003

"Z odločanjem na referendumu bomo državljani Slovenije prevzeli odgovornost za dolgoročno zaščito nacionalnih interesov, za varnost in stabilnost naše države, za varnost nas samih kot njenih državljanov. Maša mlada država je umeščena na rob politično in gospodarsko še vedno nestabilnega območja. Skozi zgodovino smo doživeli številne slabe izkušnje z našimi bližnjimi in bolj oddaljenimi sosedi in pač ne smemo računati, da sta nam varnost in stabilnost kar sami po sebi zagotovljeni. Kot državljani imamo pravico, da zagotovitev varnosti kot temeljne dobrine zahtevamo od upravljalcev države. Z odločitvijo na referendumu bo ta naša pravice neposredno uveljavljena."
Bruno Korelič, glavni direktor Luke Koper, Finance 10. marec 2003

"Članstvo v zvezi NATO je pomembna zadeva in zelo malo držav to ve tako dobro kot Slovenija. Njena neodvisnost in stabilnost je povezana tudi z ukrepanjem zavezništva leta 1999 pri reševanju konflikta v nekdanji Jugoslaviji in pri odpravljanju grozljivih posledic, ki jih je imel za regijo. Ljudje bodo čez nekaj tednov potrjevali odločitev vlade za vstop v NATO in upam, da bodo ravnali z vso resnostjo in zrelostjo, ki jo imajo. Kajti koristi članstva so zelo številne. Slovenija bo postala članica najuspešnejše vojaške zveze, kar jih svet pozna, postala bo del skupnosti, ki razmišlja svobodno in deli skupne vrednote, dobila bo priložnost sodelovati v oblikovanju skupne varnosti v prihodnosti. Res je, da pride do razhajanj tudi v zavezništvu - kar zdaj najbolje ponazarja iraška kriza - toda ob koncu dneva je vedno doseženo soglasje."
George Robertson, generalni sekretar NATO, ob obisku v Ljubljani, 10. marec 2003

"Država, ki se bori proti terorizmu, je vedno izpostavljena nevarnosti, ne glede na to, ali je članica zveze NATO ali ne. Z osamosvojitvijo se je Slovenija odločila, da se odpravi v zahodni demokratski svet, katerega instituciji sta tako EU kot NATO. Če bi se danes odločili drugače, bi to pomenilo marsikaj, tudi to, da res nismo čisto za tja, za demokratski zahod, temveč da smo nekaj drugega. Toda kaj? Ne moremo nazaj na Balkan - vsi, ki so tam, si želijo v NATO in EU - če pa ostanemo sami, bomo preveč izpostavljeni prepihu in naš vpliv bo majhen. 23. marec, ko bo v Sloveniji potekal referendum o EU in NATO, je drugi najpomembnejši datum za Slovenijo, takoj za 23. decembrom 1990, ko so se Slovenci na plebiscitu odločili za osamosvojitev. Takrat bomo, kakor koli že se bomo odločili, začrtali pot v našo prihodnost."
dr.Janez Drnovšek, predsednik države RS, Dnevnik, 8. marec 2003

"Nikakor se ne bi želel vmešavati v slovenske zunnaje zadeve, vendar bi bilo zelo slabo, če Slovenija ne bi bila v NATO. To bi bila izguba za Slovenijo, predvsem pa občutek varnosti za Srednjo Evropo in Evropo nasploh. Pozorno bomo spremljali izid vašega referenduma."
Aleksander Kwašniewski, predsednik Poljske za Delo, 8. marca 2003

"Zanimivo je, kako hitro nas je zapustil zgodovinski spomin. Iz časa ob osamosvajanju, ko sem vodil naš generalštab, se spomnim telefonskih klicev državljanov, ki so me spraševali: Zakaj nam nobena druga država ne pomaga? Zakaj se ne zganejo sosednje države? Zakaj nihče ne reče onim v Beogradu, naj nas nehajo bombardirati? Zakaj se noben pomembnejši politik noče srečati z našimi politiki in izraziti solidarnost? Kje je NATO? Kje so ladje, ki bodo branile principe svobode in samoopredelitve samostojne države? Zdi se mi, da bi takrat Slovenci za NATO glasovali 99- odstotno. Kdo pravi, da se kaj takega ne more ponoviti?"
Igor Bavčar, predsednik Istrabenza, nekdanji minister za notranje zadeve in evropske zadeve za Delo, 8. marca 2003

"V Sloveniji se je v zadnjih letih oblikoval občutek popolne varnosti, vendar pa je takšen občutek zgrešen. Slovenci živimo na robu nestabilnega Balkana, mednarodne razmere pa se lahko včasih zelo hitro spremenijo. Če se mora majhna država, kot je Slovenija, odločati, ali naj vstopi v sistem kolektivne varnosti ali pa naj razvija samostojni varnostno obrambni sistem, potem je moj odgovor jasen; vstopi naj v sistem kolektivne varnosti. Kot državnik si nikakor ne upam reči, da ne potrebujemo zveze NATO in da nas nihče ne bo ogrožal v prihodnosti. Take izjave bi bile z moje strani neodgovorne. Ne moremo nazaj na Balkan - vsi, ki so tam, si želijo v NATO in EU - če pa ostanemo sami, bomo preveč izpostavljeni prepihu in naš vpliv bo majhen."
dr. Janez Drnovšek, predsednik države RS, intervju v Dnevniku, 8. marec 2003

"Za majhne države je najboljši način za obrambo svobode, suverenosti in državnih meja prav vstop v NATO. Belgija je članica NATO in tudi Evropske Unije, oboje pa sta le dve strani enega kovanca."
Dominiques Struye de Swielande, belgijski veleposlanik pri NATO, Večer, 7. marec 2003

"Vsaka članica prinese v NATO svoje izkušnje, znanje in svojo zgodovino. In predstavljam si Slovenijo kot članico NATO, ko bo razlagala svoje stališče o razmerah na Balkanu. Vsi jo bomo poslušali, saj ima o tem območju največ znanja in izkušenj."
Janos Herman, veleposlanik Madžarske pri NATO, Večer, 7. marec 2003

"Slovenska referenduma o vstopu Slovenije v EU in NATO nista pomembna samo za Slovenijo, pač pa za celoten evroatlantski prostor. Slovenija bo s članstvom v NATO prihranila precej denarja, saj je samostojno zagotavljanje lastne varnosti drago, predrago za eno samo državo. Vključenost v EU ni alternativa NATO, saj v EU ni potrebnih sredstev za vzpostavljanje posebnih varnostnih struktur, ki jih EU sedaj zagotavlja NATO. V okviru evropske politike je potrebno ohranjati ravnovesje, da ne bi bilo potrebno izbirati med ZDA in Evropo. Tudi za to skrbi NATO in sodelovanje z Američani je najboljša oblika varnostnega sodelovanja v 21. stoletju."
Volker Ruehe, predsednik Odbora za zunanjo politiko nemškega Bundestaga, nekdanji obrambni minister Nemčije, 6. marca 2003 ob obisku v DZ

"Članstvo neke države tako v EU kot v NATO nista v neskladju. V EU imamo nekaj članic, ki so nevtralne, večina med njimi pa je obenem tudi v zavezništvu. Sicer ne vemo, kakšen bo Nato čez 10 ali 15 let. Gotovo bodo potrebne spremembe, ki jih bo zahteval politični položaj, vendar pa je v tem primeru bolje biti noter kot zunaj, saj se tako vaš glas sliši in je močnejši."
dr. Romano Prodi, predsednik Komisije Evropske Unije, ob obisku v Sloveniji, 6. marec 2003

"Poglavitni argument za to, da se gre v Nato, je, kar je rekel ruski predsednik Putin, in sicer, da je svetovno ravnotežje sil izven ravnotežja, zaradi česar moramo ustvariti novo svetovno arhitekturo. In tu je zdaj vprašanje, ali bomo mi zraven, ali pa ne bomo. Ko se bo ustvarjala nova svetovna arhitektura, moramo biti zraven, drugače bomo objekt, ne pa subjekt svetovnega dogajanja."
Janez Stanovnik, Odmevi 6. marec 2003

"Članstvo v zvezi NATO pomeni utrditev mednarodnega položaja Slovenije. Ne gre za eno, dve ali tri leta, gre za morda deset, 15 let, v tem trenutku pa nam nihče ne more zagotoviti, da se v tem času v okolici Slovenije ne bo nič zgodilo. Slovenska obrambna politika in strategija sta zasnovani tako, da je Slovenska vojska komplementarna z zvezo NATO, zaradi česar ji ni potrebno sami popolniti vseh rodov vojske, omogočena pa je tudi pospešena profesionalizacija SV. Nacionalne sile same nikoli ne bi mogle Sloveniji njene varnosti zagotoviti tako učinkovito kot zavezništvo."
Tone Rop, premier vlade RS, na tiskovni konferenci 4. marca 2003

"V Novi Sloveniji iskreno in brez rezerv podpiramo vključitev Slovenije v evroatlantske povezave, ker je to smiselno in logično nadaljevanje poti, ki smo jo začeli s plebiscitarno odločitvijo za lastno državo in njeno umestitev v evropski politični, gospodarski, socialni in duhovni okvir."
dr. Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije

"Vstop Slovenije v EU in NATO pomeni, da se Slovenija kot evropska država vrača v kulturno- politični krog, v katerem so se Slovenci zgodovinsko izoblikovali kot narod s svojo individualnostjo, in da jo tudi ohranimo. Vstop predstavlja odločilen korak na poti, na katero je Slovenija stopila s plebiscitom decembra 1990.
Odločitev za vstop v EU je povezana z vključitvijo v NATO. Večinoma so članice unije tudi članice NATO. Ker EU še nima lastne obrambne organizacije, jo bo morala v prihodnosti šele zgraditi. Sodobna obramba tehnološko in finančno presega zmogljivosti sleherne države, zato so nujni sistemi kolektivne varnosti. Za Slovenijo je odločitev za ti dve organizaciji priložnost, ki jih je zgodovina ponudila le redkokdaj, in se zamujene ne vračajo."
dr. France Bučar v imenu Slovenskega panevropskega gibanja

"Vojaško je Slovenija izjemno zastopana v bližnjih mirovnih operacijah. Kar se bo zares spremenilo, je njen položaj pri odločanju v NATO. Postala bo enakovredna članica, zdaj pa je samo aktivna članica. Varnostne in politično diplomatske razmere pa se bodo bistveno spremenile ob nevstopu v NATO in ob zavrnitvi povabila. Slovenija potem ne bo več najbolje pripravljena partnerica za članstvo, temveč tako oddaljena od njega, kot sta Makedonija in Albanija, torej bolj oddaljena kot Hrvaška."
prof. dr Ljubica Jelušič, predstojnica katedre za obramboslovje FDV, Večer, 25. februar 2003

"Nikakor ne drži, da bi negativni izid referendumov pomenil ohranitev našega solidnega status quo, nasprotno res je, naš sedanji položaj bi se v takšnih primerih poslabšal v bistveno večji meri, kot se bo izboljšal v primeru pozitivne izbire. Slovenija je med vrati in tam ne more in ne bo ostala v nobenem primeru. Ali bomo vstopili ali izstopili - in to je odvisno od naše skupne volje.
Konec marca se bomo nepreklicno poslovili od tega začasnega vmesnega položaja, pa če je bil za nas še tako ugoden....
Zavrnitev enega ali drugega bi po mojem prepričanju mednarodni položaj Slovenije pomembno poslabšala. Nič dramatičnega se seveda ne more zgoditi čez noč. Toda to poslabšanje bomo občutili tudi v zelo bolečih detajlih..."
Gregor Golobič, predsednik sveta LDS, za Delo, 15. februarja 2003

"H kateri kulturi - miru ali vojne - sodijo naši vojaki in policisti v okviru mirovnih sil NATO na Balkanu? Članstvo v NATO je povsem združljivo z vodenjem aktivne mirovne politike. Nihče nam tudi ne more zajamčiti, da nas nihče več ne bo ogrožal. Zadnja grožnja (z raketnim in bombnim napadom na jedrsko elektrarno Krško) tudi ni prišla z ozemlja sosednje države. Zdavnaj so minili časi, ko je bilo še morda možno vsaj približno zagotavljati verodostojno obrambo na tako majhnem ozemlju, kot ga imamo. Učinkovite obrambe danes ne bi zmogla niti naša nekdanja skupna država, pa je bila 12-krat večja in trikrat bolj obremenjena z obrambnimi izdatki kot Slovenija. Nadaljevanje sedanje drže in varnostne politike Slovenije bi pomenilo dobro alternativo članstvu v NATO, toda Slovenija dejansko ob prenizki lastni sposobnosti ne uživa zunanje opore. Tudi zato je naša varnost v veliki meri odvisna od NATO, s katerim že itak vrsto let sodelujemo, a hkrati ne soodločamo. Tako kot v primeru EU po gospodarsko politični plati je bolje biti zraven kot član in ne le sedeti v veži. NATO je tudi irelevanten z vidika demokracije, saj je način odločanja z enakimi pravicami članic in s konsenzom bolj demokratičen kot Združeni narodi in EU. Tudi enačenje Bush=ZDA=NATO ne drži. ZDA navzlic svojemu velikemu vplivu ne more prepričati vseh svojih zaveznikov. Tudi članstvo v EU ne bi pomenilo zadostne obrambne garancije, saj EU nima svoje vojske. Zato je več kot logično, da se vključimo v dejavni sistem kolektivne obrambe. Edini tak sistem je NATO."
Anton Bebler, predsednik ZAS, Delo, 1. februar 2003

"Če se Slovenija ne bo vključila v NATO, bo to pomenilo vrnitev na začetek. Na obrambnem področju bi se bilo v tem primeru potrebno vrniti k izhodiščem, ki jih je Slovenija v zadnjih letih že presegla, kar bi se konkretno pokazalo v številnih pomembnih konceptualnih problemih. Morali bi oblikovati načrt in postaviti povsem samostojen nacionalno obramben sistem, kar bi pomenilo množično uporabo človeških in materialnih virov ter pripravo na različne oblike vojskovanja. Posledično bi bilo potrebno korenito spremeniti strateške in normativne akte nacionalne varnosti in obrambe ter ponovno izoblikovati načrte obrambnih reform, še zlasti v reorganizaciji slovenske vojske in upravnega dela obrambnega ministrstva ter modernizaciji SV. Spremeniti bi morali tudi načrtovani obseg in strukturo sil, kar pomeni spremembo kadrovsko-strukturnih razmerij ter uvajanje celotnega spektra novih oborožitvenih sistemov in opreme, ter zagotoviti znatno višje obrambne izdatke od sedanjih, predvidoma v višini 3,5 do 4 odstotke BDP."
Anton Grizold, obrambni minister, Delo 25. januar 2003