Ali ne more Evropska unija Sloveniji zagotoviti zadostno varnostno zagotovilo?
Evropska unija nima obrambne zveze. Skupna evropska varnostna in
obrambna politika (SEVOP), ki se šele vzpostavlja, ne predvideva
kolektivne obrambe tako kot NATO, ki daje vzajemna varnostna
zagotovila vsem članicam. Skupna deklaracija EU in NATO, ki je bila
sprejeta 16. decembra 2002, ugotavlja, da gre za organizaciji, ki se
s svojimi funkcijami na področju varnostne politike dopolnjujeta.
NATO in EU sta 16. decembra 2002 sprejela Deklaracijo o SEVOP
(Skupna evropska varnostna in obrambna politika), ki temelji na
načelih strateškega partnerstva, krepitvi medsebojnega sodelovanja,
medsebojnih konzultacijah, dialogu in transparentnosti.
EU in NATO naj bi v okviru SEVOP vzdrževala naslednjo strukturo
vojaških zmogljivosti:
NATO: Sile NATO za hitro posredovanje (NRF- NATO Response
Forces) bodo namenjene bojnim operacijam visoke intenzitete. Cilj
le-teh naj bi bila hitra napotitev oz. razmestitev v roku 7 dni z do
20.000 pripadniki, tudi na ozemljih, kjer ni bila predhodno
vzpostavljena NATO infrastruktura. Vzpostavitev teh sil naj bi bila
končana do l. 2006.
EU: Evropske sile za hitro posredovanje (RRF- Rapid Reaction
Forces) bodo namenjene operacijam nizke intenzitete, kamor sodijo
predvsem aktivnosti za vzdrževanje in ohranjanje miru. Temeljni cilj
za oblikovanje evropskih vojaških zmogljivosti zahteva sposobnost
hitre napotitve sil v roku 60 dni ter vzdrževanje operativnih sil z do
60.000 pripadniki. Na Evropskem vrhu v Helsinkih decembra 1999 se je
Evropska unija odločila, da bo do konca leta 2003 vzpostavila enote za
hitro in samostojno posredovanje, ki bi jih bilo možno uporabiti na
kateremkoli kriznem območju zunaj območja Unije.
Več informacij:
http://www.nato.int/issues/nato-eu/index.htm
| 
