Zakaj Slovenija ne zaprosi za status nevtralnosti?
Za status nevtralnosti določene države ni dovolj enostranska izjava
ali najava vlade, da bo vodila politiko nevtralnosti, čeprav je seveda
taka izjava pomembna za pridobitev tega statusa. Pravno pridobi država
status nevtralnosti na dva načina, z večstransko mednarodno pogodbo
(Vatikan - Lateranski sporazum, 1929) ali s posebnim priznanjem
mednarodne skupnosti (Avstrija - Moskovski memorandum, 1955). Status
nevtralnosti obstaja tako samo nasproti državam, ki so sklenile
mednarodno pogodbo oz. so državi priznale status nevtralnosti. Poseben
primer je Švica, ki je pridobila status nevtralnosti nasproti celotni
mednarodni skupnosti le na podlagi svoje izjave na Dunajskem kongresu
leta 1815. Ta status ji je bil priznan zaradi njene tradicionalne
nevtralnosti in je povezan z zgodovinskimi okoliščinami.
Za Slovenijo je malo verjetno, da bi pridobila države, ki bi
jamčile njeno nevtralnost in z našo državo sklenile mednarodno pogodbo
o trajni nevtralnosti.
Nenazadnje so se v zgodovini pojavile tudi številne kršitve statusa
nevtralnosti, kot npr. napad in okupacija večih evropskih držav na
začetku druge svetovne vojne, ki so predhodno razglasile nevtralnost -
Danska, Norveška, Nizozemska, Belgija, Finska, Estonija, Litva,
Latvija, Luksemburg in navsezadnje tudi Kraljevina Jugoslavija.
|
