Profesionalizacija Slovenske vojske in dolgoročno zmanjšanje
izdatkov za obrambo
Profesionalizacija in ustrezno prestrukturiranje Slovenske vojske
bosta v sodelovanju z zvezo NATO potekali učinkovitejše. S članstvom v
NATO se bodo dolgoročno zmanjšali izdatki za obrambo.
Razvojni, doktrinarni in normativni dokumenti, ki sta jih sprejela
DZ ali vlada na obrambnem področju v zadnjih letih, so v funkciji
uresničevanja strateškega cilja države, to je zagotavljanja nacionalne
varnosti tudi z vključevanjem v sistem kolektivne varnosti (NATO). Na
tej podlagi je bil sprejet splošni dolgoročni program razvoja in
opremljanja SV v novembru 2001, spremembe zakona o obrambi v maju 2002
in tudi spremembe zakona o vojaški dolžnosti. S spremembama obeh
zakonov se je spremenil sistem popolnjevanja vojske in določil prehod
na poklicno vojsko s prostovoljno rezervo. Po teh rešitvah se nekatere
sestavine vojaške dolžnosti v miru ne izvajajo (nabor, služenje
vojaškega roka), celotni sistem pa se lahko obnovi na podlagi
odločitve DZ v primeru potrebe. Zmanjševanje vojne sestave, sprememba
strukture sil in druge rešitve v SV so se uveljavljale pod
predpostavko, da bo Slovenija postala polnopravna članica NATO. Z
vstopom v zvezo NATO je Slovenija profesionalizacijo vojske izpeljala
v letu 2004.
Slovenska vojska se preoblikuje v majhno, poklicno in sodobno
oboroženo silo, katere pripadniki bodo prostovoljno zagotavljali mir
in varnost tako doma kot po svetu, kar je nedvomno tudi v našem
nacionalnem interesu.
|
