Slovenija >> NATO Skupno spletišče v podporo včlanjevanju Slovenije v NATO, uredniki Urad vlade RS za informiranje, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za obrambo (aktivno od 2001 do 2004)
Slovenija in NATO

Slovenija in NATO
Nato
Koledar dogodkov
Pogosta vprašanja
Novinarsko središče
Dokumenti
Publikacije
Javno mnenje
Povezave
SlovenskoE-pošta

SLOVENIJA IN NATO

Status nevtralnosti in obrambna samozadostnost

Nevtralnost je v preteklosti predvsem za nekatere male države predstavljala učinkovito varnostno politiko. Vendar pa je status nevtralnih držav povezan s priznanjem nevtralnosti od drugih držav. Nevtralnost države je lahko razglašena z večstransko mednarodno pogodbo ali z ustavnim določilom združenim s priznanjem velesil. Nevtralnost je bila v nekaterih evropskih državah (Avstrija, Švica, Švedska, Finska, Irska) vzpostavljena v določenih zgodovinskih okoliščinah.

V Evropi danes nevtralnost dejansko ohranjajo samo države, ki so ta status pridobile v preteklosti. Ob tem pa se v novih razmerah tudi srečujejo s problemi, ki jih ta status predstavlja za njihovo vse bolj aktivno varnostno politiko v mednarodni skupnosti, ki se sooča z drugačnimi grožnjami kot v preteklosti. Avstrija, Irska, Finska in Švedska so članice EU, skupaj s Švico pa sodelujejo tudi v programu Partnerstvo za mir zveze NATO. EU je v zadnjem desetletju pričela razvijati koncept Skupne zunanje in varnostne politike ter vzpostavljati skupne oborožene sile za posege na kriznih območjih. Tudi v okviru Partnerstva za mir v zvezi NATO države razvijajo varnostno sodelovanje ter se vključujejo v vojaške in druge aktivnosti za obvladovanje kriz. Vse to od nevtralnih držav zahteva, da se v določeni meri odrekajo tradicionalni nevtralni drži.

Nevtralnost je lahko predstavljala učinkovito varnostno politiko v razmerah, ko so prevladovale vojaške grožnje varnosti in so obstajala jasno razpoznavna nasprotujoča zavezništva, manj učinkovita pa je v razmerah, ko so poglavitni viri groženj drugačni, države pa svojo varnost zagotavljajo predvsem s sodelovanjem. Danes ni realnih možnosti, da bi Slovenija učinkovito zagotavljala svojo varnost s statusom nevtralnosti. Razmere, ki bi omogočile pridobitev podobnega mednarodnega statusa, kot ga imajo omenjene nevtralne države ne obstajajo več; pojavlja se neskladje med tovrstnim statusom ter modeli zagotavljanja varnosti s sodelovanjem, ki se razvijajo v okvirih evropskih institucij; status nevtralnosti pa tudi ne pomeni stroškovno ugodne politike.

Evropske nevtralne države so v preteklosti in tudi danes za zagotavljanje svoje varnosti vzdrževale tudi dokaj močne oborožene sile, obrambnim izdatkom pa namenjajo precejšnja sredstva.


O strani