Razvoj in reforma Slovenske vojske skozi Akcijski načrt za članstvo
Sprejetje Akcijskega načrta za članstvo (ANČ) je NATO sprejel na
vrhu v Washingtonu leta 1999 kot znamenje politike odprtih vrat ter
izraz praktične in konkretne podpore držav članic zveze tistim
partnerskim državam, ki se prizadevajo postati članice. ANČ je ena od
najpomembnejših iniciativ, ki kandidatkam omogoča kakovostne,
organizirane in vsestranske priprave za članstvo v zvezi, samo
izvajanje ANČ pa, da se kar najbolj pripravijo na prevzem zavezniških
obveznosti.
Na podlagi ANČ je SV od leta 1999 izvedla veliko reform, in to
premišljeno, učinkovito in neboleče. S tem se je SV približala podobi
sodobne vojske. Izvedene so bile tudi druge reforme, pomembne za
obrambni sistem. Tako ANČ ne predstavlja le vojaške zadeve, ampak
obsega vsa področja nacionalne varnosti: političnoekonomsko,
obrambno-vojaško, vire, varnost in pravne zadeve. Pri
političnoekonomskih dejavnostih gre za stabilen družbeni in ekonomski
razvoj kandidatk, pri obrambno-vojaških zadevah pa za zmožnosti
kandidatke, da lahko zadostno prispevajo h kolektivni obrambi zaveznic
in novim nalogam zveze; pri tem je pomembno vsestransko sodelovanje
kandidatk v Partnerstvu za mir (PzM). V zvezi z viri se predpostavlja,
da vsaka kandidatka zagotovi zadostna sredstva za lastno obrambo, saj
bo le tako lahko izpolnjevala svoje obveznosti iz članstva. Varnostne
zahteve se nanašajo na uvedbo postopkov, ki zagotavljajo zahtevano
stopnjo varovanja tajnih informacij. Pri pravnih zadevah pa morajo
kandidatke pred vstopom v polnopravno članstvo zagotoviti usklajenost
pravne ureditve sodelovanja z NATO s svojo notranjo zakonodajo.
Več informacij:
Slovenski akcijski načrti za članstvo v NATO
|
