NATO

Poglobljeno partnerstvo

Sodelovanje s partnerskimi državami, ki zdaj poteka v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC) in Partnerstva za mir (PfP), bo zveza NATO okrepila. Voditelji držav članic NATO so poudarili trdno odločenost krepiti nadaljnje sodelovanje z Rusijo, s katero zavezništvo že tesno deluje v okviru skupnega sveta NATO-Rusija, odnose z Ukrajino, ki ji ponujajo podporo pri nadaljevanju potrebnih reform. Zavezništvo bo tudi v bodoče posvečalo veliko pozornost jugovzhodni Evropi ter krepilo sodelovanje tudi s sredozemskimi državami.

Generalni sekretar NATO lord Robertson je v svojem nastopu poudaril, da se mora tudi partnerstvo prilagajati novim izzivom. Pravi pomen partnerstva se kaže zlasti po 11. septembru, saj postaja to prostor za konzultacije ter mehanizem za sodelovanje in skupne akcije.

S širitvijo NATO postaja večji od skupine partneric, toda to ne pomeni, da partnerstvo ni več pomembno - nasprotno, njegov pomen je še večji. Države, kot so Švedska, Finska, Avstrija, Irska so še bolj odločene priti bliže razširjeni in prenovljeni povezavi. NATO ceni njihov prispevek, enako pa velja tudi za države Kavkaza in osrednje Azije.

V imenu slovenske delegacije je svoj govor imel tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Podprl je poročilo o celovitem pregledu Partnerskega sveta in Partnerstva za mir ter predlagane inovacije in prilagoditve, še posebej priporočeni razvoj mehanizma za praktično sodelovanje med zavezniki in zainteresiranimi partnerji. Podprl je tudi predlagani partnerski akcijski načrt boja proti terorizmu kot prvi projekt te vrste in spomnil, da je Slovenija prevzela svoj del odgovornosti kot članica mednarodne protiteroristične koalicije, saj aktivno deluje na področju izmenjave podatkov, preprečevanja pranja denarja in nadzora nad orožjem. Prav tako je država naredila konkretne korake za utrditev stabilnosti nove afganistanske vlade s posredovanjem humanitarne pomoči in opreme za oborožitev treh bataljonov afganistanske vojske.

Slovenija se je že odločila povečati svojo udeležbo v operaciji SFOR v BiH s četo profesionalnega 10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske. Pri prilagajanju evroatlantskega partnerstva novim varnostnim izzivom Slovenija podpira predlog, da morajo zaveznice in partnerice nadaljevati in okrepiti prizadevanja za zagotovitev varnosti in stabilnosti na Balkanu.

Svet NATO - Rusija (SNR)

Zunanji ministri SNR so izrazili zadovoljstvo v zvezi z implementacijo rimske deklaracije. Zlasti velik napredek je dosežen na naslednjih področjih:

• civilno krizno upravljanje,
• boj proti terorizmu,
• obrambna reforma,
• protibalistična zaščita vojskovališča,
• delovanje v primeru dogodkov, ki ogrožajo civilno prebivalstvo.

Poudarjajo, da odločitve Zavezništva sprejete v Pragi niso usmerjene proti interesom Rusije ali katerekoli druge partnerske države.

Več o odnosih NATO-Rusija na naših straneh in straneh www.nato.int

Odnosi NATO - JVE

NATO bo tudi v prihodnje posvečal veliko pozornost jugovzhodni Evropi. Zavzema se za teritorialno celovitost in suverenost vseh držav v tej strateško pomembni regiji. Od držav pričakuje nadaljevanje izgradnje multietničnih demokracij, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter vzpostavitev vladavine prava. Izpostavljajo zlasti izpolnjevanje mednarodnih obvez, predvsem pri preganjanju in kaznovanju vojnih zločincev na področju bivše Jugoslavije.

NATO bo tudi v prihodnje skupaj s partnerji deloval v SFOR in KFOR ter sodeloval z OZN, EU, OVSE in ostalimi mednarodnimi organizacijami.

Odnosi NATO - Ukrajina

NATO želi vzdrževati dobre odnose z Ukrajino. Zaveda se odločenosti Ukrajine za vključitev v evro-atlantske integracije, vendar poudarja, da morajo nadaljevati s političnimi, gospodarskimi in vojaškimi reformami. To pomeni tudi dosledno spoštovanje nadzora nad izvozom orožja.

Več o odnosih NATO-Ukrajina na naših straneh in straneh www.nato.int

Več na strani www.nato.int