| 1993 |
Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o izhodiščih zasnove
nacionalne varnosti.
|
| 1994 |
Demokratično izražena politična volja za približevanje Republike
Slovenije NATO prvič jasno deklarirana v dopolnilih k Resoluciji o
izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, sprejetih v Državnem zboru
Republike Slovenije meseca januarja.
Na temelju tako izražene odločitve slovenskega parlamenta se je
Slovenija 30. marca med prvimi vključila v Partnerstvo za mir (PfP)
in še isto leto postala pridružena partnerica v Severnoatlantski
skupščini (NAA).
|
| 1995 |
Slovenija začela izvajati prvi cikel procesa načrtovanja in
ocenjevanja (PARP).
Slovenija predala svoj prvi Individualni partnerski program.
Avgusta so se pripadniki Slovenske vojske prvič udeležili vaje
Partnerstva za mir, ki je potekala v ZDA (Cooperative Nugget).
Podpisan je bil Sporazum o statusu sil in tranzitu sil IFOR oziroma
SFOR.
|
| 1996 |
Slovenija je konec januarja začela sodelovati v Severnoatlantskem
svetu za sodelovanje (NACC) (maja 1997 ga je zamenjal EAPC -
Evroatlantski partnerski svet).
Politična odločitev Republike Slovenije za članstvo v NATO
nedvoumno izražena v 11. aprila sprejetem sklepu Državnega zbora, ki
pravi, da "Republika Slovenija želi zagotoviti svoj temeljni
varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča
članstvo v NATO."
Med prvimi partnerskimi državami se je Slovenija odzvala na predlog
NATO za individualni dialog, ki ga je začela 17. aprila. V treh krogih
individualnega dialoga je Slovenija predstavila svojo politično,
gospodarsko in obrambno ureditev.
|
| 1997 |
Aprila je Državni zbor sprejel Deklaracijo o vključevanju v
NATO. Avgusta je slovenski predsednik Milan Kučan podpisal ukaz o
ustanovitvi Misije Republike Slovenije pri NATO. Oktobra je Slovenija
napotila pripadnike Slovenske vojske v SFOR.
|
| 1998 |
Februarja je vlada predstavila Nacionalno strategijo
Republike Slovenije za vstop v NATO [Acrobat pdf, 150 Kb].
Jeseni je v Sloveniji potekala največja NATO/partnerska vaja izven
območja NATO - "Cooperative Adventure Exchange '98"
(sodelovalo več kot 6000 vojakov iz držav članic NATO in partnerskih
držav).
|
| 1999 |
Države članice NATO so na vrhu v Washingtonu aprila 1999 sprejele Akcijski načrt za članstvo
(ANČ) [Acrobat pdf, 85 Kb]. S sprejemom Letnega nacionalnega programa RS za izvajanje
Akcijskega načrta za članstvo v NATO - LNP ANČ 1999-2000
oktobra se je Slovenija vključila v proces Akcijskega načrta za
članstvo.
|
| 2000 |
Prvi cikel LNP ANČ 1999-2000 se je zaključil maja z zasedanjem
Severnoatlantskega sveta s Slovenijo.
V LNP ANČ
2000-2001 je RS že drugič predstavila aktivnosti in cilje, za
katere se je odločila, da jih bo dosegla, ter načine in roke njihovega
doseganja.
|
| 2001 |
Slovenija je pripravila tretji LNP ANČ 2001-2002, ki
ga je vlada sprejela septembra in ga oktobra predala mednarodnemu
sekretariatu NATO.
|
| 2002 |
Septembra je Slovenija predala NATO četrti LNP ANČ 2002-2003.
21. in 22. novembra je bila na vrhunskem zasedanju NATO
Pragi Slovenija povabljena skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Litvo,
Latvijo, Romunijo in Slovaško, da začne pristopne pogovore za članstvo
v NATO.
26. novembra je slovenska vlada prejela formalno pisno povabilo
generalnega sekretarja NATO, da prične s pristopnimi pogovori.
24. decembra je Vlada sprejela izhodišča za pristopne pogovore z
NATO.
|
| 2003 |
Pristopni pogovori z NATO so potekali v dveh krogih (21. in
31. januarja). Vlada Republike Slovenije je 23. januarja sprejela
Pobudo za pristop k Severnoatlantski pogodbi.
23. marca je na referendumu o vstopu
Slovenije v NATO 66,08% volivcev podprlo članstvo Slovenije v NATO.
24. marca je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel poslal
pismo in časovnico reform generalnemu
sekretarju NATO.
26. marca so stalni predstavniki devetnajstih članic NATO v Bruslju
podpisali protokol o pristopu Slovenije v NATO.
Slovenija je 15. oktobra Natu predala peti letni nacionalni program
RS za izvajanje Akcijskega načrta za članstvo v NATO -
ANČ 2003-04.
|
| 2004 |
Državni zbor Republike Slovenije je 24. februarja sprejel zakon o
ratifikaciji Severnoatlantske pogodbe, listino o pristopu pa je
Slovenija deponirala 29. marca pri depozitarju (ZDA) in s tem postala
članica NATO.
Marca so se slovenski vojaki pridružili mirovni misiji ISAF v
Afganistanu. 23. aprila 2004 se je na uradnem obisku v RS mudil GS
NATO Jaap de Hoop Scheffer. V pogovorih s slovenskimi sogovorniki (PV,
PRS, MZZ, MO) in v nagovoru v Državnem zboru izpostavil nove izzive s
katerimi se sooča zavezništvo; transformacija NATO, sodelovanje NATO z
EU, situacija v JVE, Afganistanu in Iraku (predpogoj involviranja NATO
v Iraku je resolucija VS OZN in jasno povabilo legitimne iraške
oblasti). Poudaril je pomembnost krepitve vojaških zmogljivosti
Zavezništva in pri tem posebej apeliral na RS, da dodatno prispeva v
operacijo ISAF v Afganistanu. Izpostavil je pomembno vlogo RS, kot
poznavalke kulture, jezika in razmer, v operacijah NATO v JVE (SFOR in
KFOR).
Vlada je na seji, 3. junija 2004, določila besedilo predloga zakona
o ratifikaciji sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o
statusu njihovih sil, ki so ga podpisali v Londonu 19. junija
1951. Vlada je določila tudi besedilo predloga zakona o ratifikaciji
protokola o statusu mednarodnega vojaškega poveljstva, ki so ga
ustanovili v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in podpisali v Parizu
28. avgusta 1952. Oba predloga zakonov je vlade že poslala v obravnavo
in sprejem državnemu zboru.
14. junija 2004 je začasna odpravnica poslov RS v ZDA ga. Jasna
Geršak v State Departmentu podpisala Sporazum o Statusu Organizacije
Severnoatlantske pogodbe nacionalnih predstavnikov in mednarodnega
štaba. Republika Slovenija je med novimi članicami NATO omenjeni
sporazum podpisala prva. Sporazum je treba še ratificirati.
|
